Sicer redkeje kot pri psih, pa vendar tudi pri mačkah se veterinarji občasno srečujemo s potrebo po transfuziji. Mačke kri najpogostejše potrebujejo zaradi slabokrvnosti (anemije), bodisi zaradi razpada krvi (hemolize) ali kroničnih bolezni, kot je kronična ledvična bolezen, okužba z virusom FeLV ali FIV ali pri močni infestaciji z bolhami. Izguba krvi zaradi poškodb in pri operacijah in zastrupitev s strupi za podgane, so pri mačkah, za razliko od psov, bistveno redkejši vzroki za transfuzijo. Prav tako je pomemben vzrok za manjše število transfuzij pri mačkah dejstvo, da slabokrvnost prenašajo na splošno bolje, kot psi in lahko povsem normalno funkcionirajo tudi pri hujših oblikah anemije.

Postopek odvzema krvi pri mački je, v primerjavi s psom, nekoliko bolj kompliciran. Večino (vendar ne vse) mačke je za postopek odvzema krvi za transfuzijo potrebno sedirati, saj le redka mačka zdrži nepremično toliko časa, da ji lahko varno in kvalitetno vzamemo eno enoto krvi.

Krvne skupine so tudi pri mačkah definirane s prisotnostjo posebnih molekul na površini eritrocitov in za razliko od psov (in podobno kot ljudje), imajo mačke v plazmi naravno prisotna protitelesa proti drugim krvnim skupinam. Dejansko je sistem krvnih skupin pri mačkah zelo podoben človeškemu: imajo krvno skupino A (ki ima protitelesa proti skupini B), skupino B (ki ima protitelesa proti skupini AB) in krvno skupino AB (ki nima prisotnih protiteles). Skupina O pri mačkah ne obstaja. Poleg AB krvnega sistema so v zadnjih letih odkrili še druge sisteme, npr t.i. MIK sistem.

Iz tega izhaja še ena zelo pomembna razlika v transfuzijski medicini psov in mačk: pri mačkah je še bolj nujno, da pred izvedbo transfuzije določimo krvno skupino prejemnika in dajalca, saj lahko že s prvo napačno transfuzijo resno ogrozimo zdravje prejemnika. Mačka lahko dobi izključno kri iste krvne skupine, kot jo ima. Velika večina mačk ima krvno skupino A, dosti manj B, le peščica ima krvno skupino AB. Prisotnost posamezne krvne skupine med populacijo mačk je odvisna od države oz. geografske lokacije in pasme. Na splošno velja, da ima krvno skupino A približno 90 – 95% mačk, vendar obstajajo pasme, kjer je B skupina bolj pogosto zastopana. Turške pasme (van, angora) imajo skupino B pri celo nekaj več kot 50% živali, med pasme s pogostejšo krvno skupino B spadajo še t.i. rex mačke in britanska kratkodlaka mačka, kjer to krvno skupino najdemo pri približno 30-40% živali. Na drugi strani spektra pa so npr. siamke, orientalke, burmanke in ocicat mačke, za katere velja, da imajo krvno skupino čisto vsi pripadniki tovrstne pasme.

Primerni krvodajalci so izključno notranje mačke, zdrave, brez kroničnih bolezni ali infekcij, primerne telesne mas (vsaj 4 kg). Biti mora redno cepljena in razglistena. Mački lahko naenkrat vzamemo nekoliko manj krvi kot psu, približno 10 ml na kg telesne mase in vedno jemljemo iz vratne (jugularne) žile.

In še zanimivost: v skrajnih primerih, ko res ne gre drugače in je ogroženo življenje živali, ustrezne krvi pa nimamo na zalogi oziroma do nje ne moremo v kratkem času, lahko mačka dobi enkratno trasfuzijo pasje krvi. Tako transfuzijo mačke sicer relativno dobro prenašajo, vendar ima le kratkotrajen učinek (nekaj dni), saj pasje krvne celice organizem hitro uniči. Vendar pozor – taki mački ne smemo nikoli več v življenju ponoviti tovrstne trasfuzije, saj je lahko ponovna aplikacija pasje krvi zanjo hitro usodna. Upajmo, da bo z zagonom centralne baze veterinarskih krvodajalcev takih situacij vedno manj in da bodo slovenski veterinarji z njeno pomočjo imeli vedno na voljo dovolj ustreznih mačjih krvodajalcev.