Slabokrvnost ali anemija nastane, kadar je znižana koncentracija eritrocitov (rdečih krvničk). Osnovna vloga eritrocitov je prenos kisika do celic in odstranitev ogljikovega dioksida. Anemija je v zelo redkih primerih primarna bolezen, v večini primerov gre za simptome, ki nastanejo kot posledica različnih bolezni, zaradi katerih se eritrociti izgubljajo, pojačano razgrajujejo in/ali pomankljivo nastajajo. Namen prispevka je seznaniti ljubitelje živali s pestrostjo različnih bolezni, ki vodijo v anemijo in širokim naborom ugotavljanja vzrokov bolezni.

Pogosti klinični znaki

Klinični znaki so odvisni od hitrosti poteka anemije. V primeru akutnega, hitrega poteka nastopa bolezni (npr. krvavitve) se telo ne uspe prilagoditi na manše število eritrocitov in na nižjo koncentracijo kisika, zato so klinični znaki hujši in lahko v kratkem nastopi celo smrt.  Pacienti s kronično anemijo se postopoma prilagajajo na manj eritrocitov in kisika, zato so klinični znaki na začetku bolezni običajno milejši in se tekom bolezni stopnjujejo.

Pri anemičnih pacientih najpogosteje opazimo:

• bledo rožnate sluznice in kožo, ker je manj eritrocitov
• pohitreno bitje srca , ker je kri  bolj vodena, (ne vsebuje toliko celic – pomanjkanje eritrocitov) in zato je turbulentni tok čez zaklopke, kar se sliši kot šum na srcu
• pohitreno dihanje, da se vzdržujejo preskrba s kisikom, ki ga je manj, hitro utrujanje
• zmanjšan apetit, apatičnost, hujšanje
• lahko bruhanje (sveža kri -rdeča ali presnovljena kri  - barva kavine usedline v izbruhku), driska, kri v blatu – sveža, rdeča kri ali melena, črno blato
• pojačano pitje v primeru bolezni ledvic

Najpogostejši vzroki

1. Krvavitve (kot npr. travma, zastrupitev z rodenticidi – strupi za podgane, krvavitev v prebavila kot posledica zdravil, novotvorb ali čirov, trombocitopenija – znižano število trombocitov, hemofilija, von Willenbrandonova bolezen)
2. Imunska hemolitična anemija, ki nastane zaradi razpada eritrocitov v krvi, lahko zaradi številnih infekcijskih, parazitarnih, vnetnih – neinfekcijskih ali novotvorbnih bolezni, ob alergijah – npr. pikih, lahko pa brez znanega vzroka in takrat govorimo o avtoimunski hemoltični anemiji
3. Pomanjkanje hormonov (eritropoetin, ščitnični hormon, kortizon)
4. Prirojene napake: v zgradbi eritrocitov, pomanjkanje vitamina B12 
5. Zdravila, ki delujejo na kostni mozeg
6. Bolezni kostnega mozga

Diagnostika

Osnovni hemogram pokaže znižano število eritrocitov, nato iščemo vzroke bolezni.

Ad 1. Krvavitve:

• s pomočjo slikovnih preiskav ultrazvoka in rentgena diagnosticiramo izliv krvi v trebušno in/ali prsno votlino
• zastrupitev z rodenticidom - posebnimi testi za koagulacijo
• krvavitev v prebavila iz blata - posebni indikatorji
• novotvorbe v prebavilih – sum postavimo na podlagi ultrazvočne diagnostike,  endoskopije – gastro- kolonoskopije, potrdimo pa po odvzemu biopta – vzorca spremenjenega tkiva s patohistološko ali patocitološko preiskavo
• trombocitopenija - osnovna hematološka preiskava
• genetski testi za hemofilijo, Von Willebrandovo bolezen

Ad 2. Iščemo vzroke imunsko hemolitične anemije:

• pozitiven Coombsov test – osnova za imunsko pogojeno anemijo
• infekcijske in parazitološke bolezni v mikrobiološkem in parazitološkem laboratoriju: klopne bolezni, leptospirozo, hemobartonelozo, mikoplazmozo, leišmaniozo, dirofilariozo, idr.
• novotvorbe s patocitološko in patohistološko preiskavo
• vnetne bolezni: specifična diagnostika glede na vrsto obolenja - antinuklearna protitelesa pri sistemskem lupusu,  pankreasna lipaza pri pankreatitisu, biopsija vzorca prebavila pri kroničnem vnetnem črevesnem obolenju, idr.
• avtoimunska hemolitična anemija - ko izključimo vse znane vzroke

Ad 3. Pomanjkanje hormonov

Pomanjkanje eritropoetina je najpogosteje povezano z ledvično funkcijo, zato pregledamo ledvične parametre, merimo nivo ščitničnega hormona in kortizola.

Ad 4. Prirojene napake v zgradbi eritrocitov, pomanjkanje B12 – genetski testi

Ad 5. Zdravila kot metimazol, kemoterapevtiki, idr.

Ad 6. Punkcija in/ali biopsija kostnega mozga

Zdravljenje

Zdravimo vedno osnovno bolezen, ki povzroča anemijo. Glede na stopnjo anemije veterinar presodi, ali je potrebna transfuzija, ki pogosto reši življenje. Ob zdravljenju osnovne bolezni je predpisano velikokrat še podporno zdravljenje, ki pomaga telesu k čim prejšnji ozdravitvi.